V letu 2023 smo v Društvu Kočevarjev – staroselcev skupaj z Univerzo v Ljubljani izvajali projekt, ki se je zaključil 18. septembra. Projekt so, poleg Univerze v Ljubljani, izdatno podprli: Zvezno ministrstvo Republike Avstrije za evropske in mednarodne zadeve in Koroška deželna vlada, za kar se jim iskreno zahvaljujem. Projekt je podprla tudi Občina Dolenjske Toplice. Društvo Kočevarjev – staroselcev od leta 1992 deluje na področju promocije in ohranjanja kočevarske kulture ter kulturne dediščine. Center društvenih aktivnosti je v vasi Občice (nem. Krapflern, koč. Kropflarn), kjer je društvo leta 1998 s pomočjo sredstev Koroške deželne vlade kupilo in obnovilo staro domačijo. Prepoznavna je po v simbolno modro barvo pobarvanem pročelju, ki je barva mesta Kočevje. Etnološka zbirka, ki je razpršena v glavnem poslopju, pomožnem poslopju in pod kozolcem, vsebuje kmečko orodje in predmete za osebno rabo iz druge polovice 19. in prve polovice 20. stoletja ter ročno izdelani maketi kočevarskih vasi. Predmete za zbirko so zbrali Kočevarji iz Črmošnjiško-Poljanske doline, uredili pa so jo lokalni prostovoljci in študenti Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pod mentorstvom dr. Ane Vertovec Beno. Posodobljena in na novo interpretirana je bila leta 2023 s sodelovanjem študentk Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pod mentorstvom dr. Anje Moric (vsebinski del), dr. Tanje Žigon (prevodi) in Primoža Primca (strokovni mentor). Poleg muzeja je sadovnjak starih sadnih sort. Gojenje sadja je bilo pomembno za prehrano in izdelavo pijače, hkrati pa je marsikateri kmečki družini predstavljalo vir dodatnega zaslužka. Na območju širše Kočevske uspevajo zlasti hruške in jablane, pa tudi slive, cibore (ringlo) in češnje.
Društvo Kočevarjev staroselcev je društvo, ki združuje Kočevarje v Sloveniji, ki se leta 1941 niso izselili iz domovine, njihove potomce in simpatizerje. Ustanovljeno je bilo leta 1992 v Kočevskih Poljanah, danes pa imamo sedež v lastnem centru v Občicah. Društvo šteje okoli 140 članov. V sklopu društva delujejo odrasla pevska in folklorna skupina ter otroška pevska in folklorna skupina. Na sedežu našega društva imamo urejena muzej in dvorano.
Kulturne prireditve, ki jih organiziramo, imajo za namen skupno promocijo pripadnikov nemške narodne skupnosti v Sloveniji, še posebej Kočevarjev, ter prispevek k medkulturnemu dialogu in kulturni raznolikosti v skupni domovini Sloveniji. Naš jezik in kulturno izražanje predstavljamo širšemu krogu sodržavljanov in jih spominjamo, da je sobivanje nemške manjšine z večinskim slovenskim narodom že stoletja dolgo in zgodovinsko dokazano.
Ciljev našega delovanja imamo več, in sicer promocijo društva, izražanje kulturnih značilnosti skupnosti, predvsem na področju kulturne umetnosti, poleg tega pa še ohranjanje zgodovine in popestritev kulturnega utripa področja, ki je bilo dolga stoletja večnacionalno in večkulturno, vendar se je zaradi nesrečnih zgodovinskih okoliščin na to pozabilo.
Projekti so namenjeni Kočevarjem staroselcem, članom društva, prijateljem in znancem ter someščanom in okoličanom, ki jih takšni projekti zanimajo. Namenjeni so tudi širši javnosti, ki je prav tako vedno vabljena na dogodke. V organizacijo posameznih aktivnosti so vključeni tudi druga društva in organizacije.
Društvo s svojim delovanjem na področju kulture oziroma s svojimi kulturnimi projekti prispeva k ohranjanju in promociji nemškega in kočevarskega jezika ter kulture in s tem promociji jezikovne in kulturne raznolikosti v Sloveniji. Identiteta vsakega naroda sta jezik in kultura. Pri naših projektih več društev in organizacij s svojim sodelovanjem izraža prav ta cilj in namen – prispevek k jezikovni in kulturni raznolikosti, še posebej k ohranjanju jezikovnega dragulja v Sloveniji ‒ kočevarščine in Kočevarjev.
Naše društvo vsa leta obstoja svoje delovanje gradi na sodelovanju med različnimi društvi doma in v tujini. Društvo je del Zveze kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji in ima podeljen status delovanja v javnem interesu.
Ob koncu se želimo zahvaliti članicam in članom Upravnega odbora Društva za korektno sodelovanje pri izvajanju našega programa. Največja zahvala pa gre našim štirim glavnim donatorjem: Zvezno ministrstvo Republike Avstrije za evropske in mednarodne odnose, Avstrijsko veleposlaništvo Ljubljana, Občina Dolenjske Toplice, Ministrstvo za kulturo in Koroška deželna vlada.
